Pozdravljeni pedagoški strokovni delavci,

z osebami s posebnimi potrebami se srečujemo v vseh vzgojno-izobraževalnih (VIZ) programih, pa seveda tudi kasneje pri vključevanju v zaposlitev. Sprejemanje posebnosti/drugačnosti nas kot strokovne delavce bogati, ponuja številne izzive in priložnost za osebnostno rast in strokovni razvoj. Spodbuja nas, da tudi sami postanemo učeči in pripravljeni na spreminjanje svojega dela, stališč in vrednot. Način, kako se odzivamo in sprejemamo posebnosti oseb s posebnimi potrebami, je v največji meri odvisen od naših stališč, prepričanj in odnosa do (sprejemanja) drugačnosti.

Kdo so osebe s posebnimi potrebami?

Osebe s posebnimi potrebami so osebe z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni oziroma osebe z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni , osebe z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni otroci, s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, osebe z avtističnimi motnjami ter s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki v času izobraževanja potrebujejo prilagojeno izvajanje programov VIZ z dodatno strokovno pomočjo, prilagojene programe VIZ ali posebne programe VIZ.

Vsak otrok in mladostnik je pOSEBNOST zase.

Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami potrebujejo naklonjenost in podporo učiteljev, svetovalnih delavcev in okolja. Njihove potrebe se ne razlikujejo od drugih oseb, le da jih pogosteje težje zadovoljijo. Zaradi ovir pri učenju jim lahko tudi hitreje zmanjka motivacije. Motivacija pa je izjemnega pomena za učenje, nekateri so mnenja, da je celo pomembnejša od sposobnosti. Najboljša motivacija je zagotovo uspeh, ki ga otroci in mladostniki težje doživljajo, a ga vsi enako potrebujejo. Zato je pomembno, da se usmerimo v njihove sposobnosti in v njihova močna področja ter gradimo na njih. Za organizacijo ustreznih oblik pomoči je pomembno torej oboje, poznavanje posameznikovih močnih področij in njegovih vzgojno-izobraževalnih posebnosti, teža in primanjkljajev. 

V podporo pri vašem delu smo zbrali smernice za oblikovanje prilagoditev v učnem okolju in izvedbo karierne orientacije (KO) za mlade z:

1. govorno-jezikovno motnjo (v pripravi);   
2. motnjo avtističnega spektra;         
3. okvaro sluha. 

Viri:
Opara, B. (2005). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah: vloga in naloga vrtcev in šol pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami: uresničevanje vzgojno-izobraževalnih programov s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Ljubljana: Centerkontura.

Tacol, A. (2010). 10 korakov do boljše samopodobe: priročnik za učitelje za preventivno delo z razredom: delavnice za mladostnike. Celje: Zavod za zdravstveno varstvo.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami – ZUOPP-1