Pogovarjali smo se z Barbaro Zupančič, psihologinjo, strokovnjakinjo in dolgoletno vodjo razvoja na Zavodu Šentprima. Njene aktivnosti so usmerjene predvsem v razvoj področja zaposlitvene rehabilitacije, zaposlovanja invalidov ter oseb s težavami v duševnem zdravju, področje socialnega podjetništva, raznolikega zaposlovanja ter duševnega zdravja v skupnosti. V zadnjem obdobju je močno vpeta v projekt vzpostavitve Listine raznolikosti v naši državi, o čemer je tudi tekla beseda v intervjuju.  

Kaj pomeni »Listina raznolikosti« in zakaj je projekt pomemben za naš prostor? Katere novosti prinaša, ki jih do sedaj pri nas še ni bilo?

Vzpostavitev Listine raznolikosti je zelo pomembna za Slovenijo, ker predstavlja stičišče podjetij, organizacij (zasebnih in javnih), ki delujejo po načelu raznolikega, enakopravnega, ne diskriminatornega, vključujočega in družbeno odgovornega zaposlovanja. Listina raznolikosti je kratek dokument, ki sestoji iz načel, ki jim organizacija v svojem delovanju sledi pri promociji raznolikosti in enakih možnosti na delovnem mestu. Podpis listine je prostovoljna zaveza organizacije, podjetja, da se bo stalno in sistematično ukvarjalo z raznolikostjo. S podpisom se pridruži široki mednarodni mreži podjetij, ki jih povezujejo iste vrednote, načela, cilji. S podpisom pridobi možnost aktivnega sodelovanja, sklepanja poslov, izmenjave dobrih praks, promocije ter dostopa do podpornih storitev (svetovanja, izobraževanja, orodja za vodenje raznolikosti).

 Kdo je začel s projektom (v Evropi in pri nas)?

Gre za iniciativo francoskih podjetij, ki so leta 2004 pripravili dokument “Francoska listina raznolikosti”, namenili sredstva za promocijo in razvoj podpornih storitev ter povabili francoska podjetja k povezovanju. Trenutno Francoska Listina povezuje več kot 3.500 podjetij. V Evropi je do sedaj vzpostavljenih 21 Listin raznolikosti, ki združujejo več kot 8.000 podjetij, kar predstavlja več kot 13 milijonov zaposlenih.

V Sloveniji zavod Šentprima že od ustanovitve aktivno deluje na področju antidiskriminacije in promocije raznolikosti v zaposlovanju. Od leta 2013 na tem področju aktivno sodeluje z Evropsko platformo listin raznolikosti, leta 2015 oblikuje priročnik Vodenje raznolikosti v podjetju.
Leta 2017 slovensko partnerstvo projekta I.D.E.A.S. (Dobrovita, Šentprima, Skup) pridobi sredstva za vzpostavitev Listine raznolikosti Slovenija. Novembra 2017 slovensko partnerstvo projekta I.D.E.A.S. vzpostavi Listino raznolikosti Slovenija (kot 20 po vrsti v Evropi). Trenutno povezuje 65 podjetij, kar predstavlja 10.000 zaposlenih.

Koliko časa bo trajal projekt (pri nas) in kateri so njegovi poglavitni cilji?

Evropska komisija (Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike, Programa za pravice, enakost in državljanstvo) in Evropska platforma listin raznolikosti je prepoznala slovensko partnerstvo projekta I.D.E.A.S. kot kompetentno in zanesljivo članico Evropske listine raznolikosti, ki lahko vodi in razvija Listino raznolikosti Slovenija. Podprli so nas tudi pomembni deležniki v Sloveniji (pridruženi partnerji): Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Slovenije, CNVOS. Listina raznolikosti Slovenija ni projekt (projekt I.D.E.A.S. Predstavlja samo zagonska sredstva), temveč je dolgoročno zastavljena razvojna iniciativa. Listine raznolikosti so samostojne in neodvisne pravne osebe – predstavljajo stičišče podjetij, organizacij, ki delujejo po načelih raznolikega, enakopravnega, ne-diskriminatornega, vključujočega in družbeno odgovornega zaposlovanja. Glavni cilji projekta I.D.E.A.S. so promocija in spodbujanje uvajanja nediskriminatornega principa na trgu dela z vzpostavitvijo treh nacionalnih Listin, v Sloveniji, Romuniji in na Hrvaškem. Projekt I.D.E.A.S. se bo sicer zaključil konec tega leta, vendar bo Listina raznolikosti Slovenija delovala naprej kot samostojna pravna oseba.

Katere so ciljne skupine projektnih aktivnosti?

Ciljne skupine so predvsem organizacije, gospodarske, javne in nevladne, ne glede na njihovo velikost.

Katere aktivnosti v okviru tega projekta trenutno potekajo pri nas?

Trenutno v Sloveniji predvsem ozaveščamo o pomenu raznolikosti in njenem socialno-ekonomskem učinku, združujemo zainteresirano javnost (sindikate, delodajalce, države, lokalne skupnosti, NVO…), temo promoviramo intenzivno med malimi in srednjimi podjetji, nudimo podporo podpisnikom Listine.

V letu 2018 smo s pomočjo tujih in slovenskih strokovnjakov izvedli izobraževanje na temo Upravljanja raznolikosti, kot uvod v vsebino za tiste, ki tega področja še ne poznajo oz. ga želijo poglobiti. Trenutno pa zbiramo dobre prakse upravljanja z raznolikostjo, za publikacijo, ki jo pripravljamo skupaj s partnerji iz Hrvaške in Romunije. V pripravi je tudi priročnik kazalnikov za dobro upravljanje raznolikosti, ki bo podpora predvsem malim in srednjim podjetjem. 5.12.2018 bomo organizirali še en slavnostni podpisni dogodek na katerem bomo tudi predstavili rezultate dvoletnega dela. 

Na kakšne načine lahko ta projekt izboljša položaj in poveča delovno in socialno vključevanje mladostnikov s posebnimi potrebami?

Zagotovo ozaveščanje in informiranje delodajalcev o pomembnosti raznolikega, enakopravnega, nediskriminatornega , vključujočega in nenazadnje družbeno odgovornega zaposlovanja prispeva k povezovanju tistih, ki jim je to že sedaj blizu, hkrati pa s povezovanjem pričakujemo, da se bodo za tovrstno zaposlovanje odločalo vse več delodajalcev.

Na kakšne načine se (v projektne aktivnosti) lahko vključujejo mladostniki s posebnimi potrebami in njihovi starši?

Mladostniki in starši, ki iščejo priložnosti za delovno vključevanje, lahko kot prvo dajejo pobude, kje vse je potrebno spodbuditi delovna okolja, da bi vstopali v zgodbo nediskriminatornega in vključujočega zaposlovanja. Z javno dostopno mrežo podpisnikov dostopajo do informacij, katere od organizacij so že pristopile in izrazile namero za razvoj strateškega pristopa pri upravljanju z raznolikostjo.  V strokovnem svetu, ki bo deloval kot svetovalno telo Listine raznolikosti, bodo tudi osebe s posebnimi potrebami imele svojega predstavnika, ki bo zastopal in spodbujal aktivnosti, ki bodo ciljale tudi na skupino oseb s posebnimi potrebami. 

Ali obstajajo kakšna zagotovila, da bodo aktivnosti, ki so sedaj del projekta, potekale tudi po njegovem zaključku?

Listina raznolikosti Slovenija se je z vzpostavijo v letu 2017 priključila drugim evropskim Listinam, kar pomeni, da smo tako postali del vseh aktivnosti, ki se bodo dogajale v prihodnosti na evropskem nivoju. Tako smo v tem trenutku že vpeti v razvoj podpornih orodij za mala in srednja podjetja, ki bodo dostopna tudi za slovenske organizacije. Platforma evropskih Listin je zelo aktivna, koordinira pa jo generalni direktorat za pravosodje in potrošnike, kar pomeni, da so sredstva za koordinacijo skupnih evropskih aktivnosti zagotovljena v proračunu EU. Slovenska listina si bo finančna sredstva zagotovila skozi različne vire financiranja, kot npr. članarine, prodaja storitev, nacionalni in evropski razpisi, sponzorstva in donacije, ter preko sofinanciranja Evropske platforme Listin raznolikosti. Slovensko Listino smo že in jo še vedno predstavljamo različnim deležnikom, ki bodo postali strateški partnerji zastavljenih aktivnosti.

Ali obstajajo dokazi, da je uvedba Listine raznolikosti dejansko prispevala k izboljšanju položaja in delovne vključenosti posameznikov (mladih) s posebnimi potrebami?

Na evropskem nivoju obstaja vrsta publikacij, ki predstavljajo dobre prakse upravljanja z raznolikostjo, dotikajo pa se tudi mladih ter oseb s posebnimi potrebami. Pri naših sosedih v Avstriji Bank Austria Unicredit Group v okviru strategije raznolikosti oz. konkretno strategiji upravljanja z invalidnostjo, uvaja mnogo novosti vsevključujočih storitev tako za njihove stranke kot tudi za zaposlene. Njihova bančna kartica je prilagojena za slepe in slabovidne (večji font črk ter zapis v Braillovi pisavi), 100 % vseh bankomatov je dostopnih za osebe, ki uporabljajo invalidski voziček. Spletna stran BA je dostopna slepim, gluhim in osebam z učnimi težavami. BA je izobrazila bazen zaposlenih, ki znajo uporabljati znakovni jezik oz. Braillovo črkovanje z namenom razoja komunikacijskih orodij za slepe in gluhe. V podjetju organizirajo množico aktivnosti za zaposlene, s katerimi zvišujejo ozaveščenost zaposlenih o invalidnosti. Hkrati pa zaposlujejo 400 oseb s statusom invalidnosti, med katerimi so tudi mladi s posebnimi potrebami. Zelo pomembno je vedeti, da so vse aktivnosti močno podprte in zahtevane s strani managementa, ki se zaveda, da upravljanje z raznolikostjo prinaša na koncu večji ekonomski učinek, bolj inovativno delovno okolje ter bolj zadovoljne zaposlene.