MLADI S POSEBNIMI POTREBAMI IN TRG DELA

Mladi se v teh časih srečujejo s precejšnjimi težavami pri iskanju zaposlitve, posamezniki s posebnimi potrebami pa še toliko bolj, saj zaradi (očitnih) primanjkljajev pogosto ne opazimo njihovih močnih področij ali celo prednosti. Gre za eno najbolj ranljivih skupin na trgu dela, ki se pri zaposlovanju in razvoju poklicne kariere srečuje s posebej velikimi izzivi.

Ovire ali priložnosti?

Osebe s statusom invalida morda niso vedno prva izbira, ko iščemo nove sodelavce, še toliko težje pa se odločamo za vključevanje mladih, ki komaj zapuščajo šolske klopi in razpolagajo z maloštevilnimi kompetencami. 

Morda se spomnite, kako zelo pomembna je bila tista prva priložnost, kako ključna so bila prva odprta vrata in koliko so vam dali prvi sodelavci – mentorji, ki so vas sprejeli medse ter vas usmerjali na delovnem področju. Delovna praksa oz. vajeništvo sta večinoma prvi pravi stik mladega človeka z realnim delovnim okoljem in ta izkušnja pogosto ostane z njim celo življenje.

Področje zaposlovanja oseb z omejitvami (oz. s statusom invalida) je zelo široko in precej zapleteno. Povsem razumljivo je, da tisti, ki mu problematika ni blizu in je brez ustrezne podpore, hitro naleti na dileme ali težave.

Naša zakonska ureditev predvideva obvezo določenega deleža invalidov med zaposlenimi, če skupno število zaposlenih presega 20 oseb (t. i. kvotno zaposlovanje). Kadar delodajalec te svoje obveznosti ne izpolni, mora v Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije plačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. 

Predvsem manjša podjetja so pogosto v celoti okupirana s proizvodnjo in plasiranjem izdelkov na trgu ter enostavno nimajo dovolj časa niti resursov za pridobivanje informacij in sledenje temu področju. 

Marsikatero podjetje se zato morda raje odloči za enostavno plačevanje prispevka, vendar pa izkušnje kažejo, da lahko zaposleni s statusom invalida zaradi svojih specifičnih znanj in talentov podjetju dejansko prinesejo dodano vrednost, če so le razporejeni na delovne naloge, kjer je vpliv omejitev minimalen oz. je njihovo delovno mesto ustrezno prilagojeno ter ob tem uporabimo tudi spodbude za zaposlovanje in možnosti pomoči pri vključevanju v obliki zaposlitvene rehabilitacije, ki jih nudi država. 

S sodelovanjem z vami, delodajalci,  želimo v okviru projekta SEM skupaj zgraditi odprto in odgovorno družbo, ki bo vključevala vse in v kateri bodo v polni meri in v skladu s svojimi zmožnostmi lahko sodelovali in doprinašali tudi mladi s posebnimi potrebami. 

Včasih je za osupljive rezultate, ki so v vzajemno zadovoljstvo tako delodajalcem, kot mladim s posebnimi potrebami, potrebno le malo dobre volje in potrpežljivosti. 😉