V okviru projekta Socialna vključenost, enakopravnost in enake možnosti za vse (SEM) si na OŠ Antona Janše Radovljica prizadevamo za večjo socialno vključenost učencev v lokalno okolje. 

Vključevanje poteka tudi v obliki tedenskega delovnega usposabljanja oz. vključevanja v realna delovna okolja pri lokalnih delodajalcih (javnih ustanovah ali obrtnikih), ki smo jih skrbno izbrali, glede na interes in posebna zanimanja učencev in seveda glede na njihove izražene spretnosti in veščine, ki jih tako lahko še dodatno nadgradijo. V realnem delovnem okolju imajo tako tudi možnost, da razvijajo prepotrebne socialne in komunikacijske veščine, ki jim bodo prišle prav v nadaljnjem življenju in pri nadaljnjem vključevanju v delo.

Z Judito Cerkovnik, učenko posebnega programa 4. stopnje, sem se pogovarjala o njenem delu v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici.

Judita, prosim, če se nam predstaviš.
Moje ime je Judita Cerkovnik. Prihajam iz Bohinja. Stara sem 19 let. Obiskujem OŠ Antona Janše v Radovljici.

Kaj v življenju rada počneš, s čim se ukvarjaš v prostem času?
Ukvarjam se z branjem knjig, igram flavto, rada prepevam.

Vem, da zelo rada bereš. Katera je tvoja najljubša knjiga, ki si jo prebrala v zadnjem času?
Moja najljubša knjiga je Čudo, ki ima 320 strani. Opisuje fantka, ki ima zelo poseben obraz in je imel veliko operacij. Starši so se odločili, da ga pošljejo v šolo. Nosil je astronavtsko čelado, ker ni želel, da drugi vidijo njegov obraz. Knjiga mi je bila zelo všeč.

V knjižnico si na delovno usposabljanje odhajala že v lanskem letu. Takrat še v »staro« knjižnico. Letos pa že v veliko večjo, novo knjižnico. Katera knjižnica ti je ljubša in zakaj?
Ljubša mi je nova knjižnica, zato ker ima veliko nadstropij in prostora. Zato ker imajo pravljično sobo. Všeč mi je, ker imajo dvigalo, da se z njim lahko pripelje Nik (sošolec na vozičku).

Kaj si v knjižnici že vse delala in kaj je tvoje najljubše opravilo?
V stari knjižnici sem urejala knjige po abecednem redu. Brisala sem zabojčke za knjige na otroškem oddelku. Popila sem kavo s sodelavci. V novi knjižnici pospravljam pravljično sobo. Pomijem in razkužim igračke, jih uredim in pospravim. Poravnam stole, pobrišem mize, uredim vreče za sedenje in seveda pometem. Moje najljubše opravilo je urejanje otroških slikanic po abecednem redu in po velikosti. 

Kdaj pa odhajaš na delo in kako?
Na delo odhajam ob petkih ob 8.00. V knjižnico grem sama, peš. Tam sem do 10.00. Vrnem se sama v šolo, na malico.

Kako se razumeš s tvojimi »sodelavci«?
S sodelavci se razumem dobro. Všeč mi je, če jih lahko kaj vprašam in mi priskočijo na pomoč.

Ali bi rada kakšnega sodelavca še posebej pohvalila ali morda pozdravila?
Rada bi pohvalila knjižničarko gospo Silvo Kos, ker je zelo prijazna in mi pove, kaj moram narediti. In še nekoga bi rada pozdravila. To je direktorico knjižnice, gospo Boženo, ki je tudi zelo prijazna in mi dovoli, da pridem v knjižnico pomagat. Včasih me pride tudi pogledat in pozdravit.

Judita, hvala za odgovore. Želim ti še veliko uspehov v življenju in da bi še naprej tako rada odhajala v knjižnico, kjer te čakajo knjige, ki so tvoje najboljše prijateljice.
Učiteljica Mateja Šporn Valenčič