Podjetje Riedl CNC d.o.o. iz Maribora se ukvarja s CNC mehansko obdelavo zahtevnih kovinskih izdelkov za avtomobilsko, navtično in letalsko industrijo, strojegradnjo, finomehaniko, medicino, elektrotehniko in telekomunikacije. Sodelujejo predvsem s podjetji iz Avstrije, Nemčije in Švice. Več kot 95 % vseh izdelkov izvozijo v evropske države. 

V letu 2015 so bili uvrščeni na 1. mesto najhitreje rastočih podjetij Podravsko – Pomurske regije in na 9. mesto v državnem merilu, torej predstavljajo pomembnega in potencialno zelo zanimivega zaposlovalca v regiji.

V letu 2016 je Zavod Vitis Ptuj pri njih izpeljal usposabljanje invalida, ki se je v štirih mesecih izteklo v njegovo zaposlitev. Oba, rehabilitand in delodajalec sta izrazila zadovoljstvo, tako s potekom usposabljanja kot tudi z  uspešnostjo zaposlitve. Za namene predstavitve primera dobre prakse smo v  izvedli intervju s predstavnico podjetja, in sicer mag. Barbaro Orozel Riedl, prokuristko.

Pripravila: Mateja Krvina, Zavod Vitis Ptuj, sodelavka na projektu SEM

Kako bi opisali vaše srečevanje z invalidsko problematiko?
Najprej smo se s tem srečali preko pojavljanja resnejših ali kroničnih zdravstvenih težav naših zaposlenih, vendar v dokaj omejenem obsegu. Z vprašanjem invalidske problematike se je podjetje pričelo resneje srečevati, ko smo zaradi povečanja kolektiva postali zavezanci za kvoto. Lepega dne smo prejeli odločbo o obveznosti plačevanja v Sklad in to je bilo to. Nobenih pojasnil ali navodil, nobenih informacij. Zaznavamo pomanjkanje nekega celostnega sistema informiranja, predvsem za podjetja, ki smo izrazito tržno in proizvodno naravnana. Na področju invalidske problematike smo prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti.

Kaj pa področje zaposlitvene rehabilitacije, kakšne so bile vaše izkušnje do pričetka našega sodelovanja?
Pravzaprav pred tem nismo imeli nikakršnih izkušenj z usposabljanjem preko zaposlitvene rehabilitacije. Ko je nastala potreba po zaposlitvi invalida, smo se obrnili neposredno na pristojni urad za delo in se posluževali njihovih ukrepov, vendar nismo bili vedno povsem zadovoljni. Svetovalke Zavoda seveda ne morejo podrobno poznati vseh napotenih oseb in tako smo se večkrat srečali s kandidati, ki so bili neprimerni za konkretno delovno mesto ali pa niso bili najbolj motivirani za to, da bi postali naši sodelavci. Nekaj usposabljanj na delovnem mestu se je končalo dokaj neuspešno…najbolj problematično pri vsem skupaj je bilo, da je taka vključitev postala moteča za druge zaposlene in sam delovni proces. Zaradi tega podjetja včasih morda raje plačajo kvoto, kot da bi nekoga zaposlila.

Kako ste izvedeli za nas in zakaj ste se odločili za sodelovanje?
Dokler se ni pričelo naše sodelovanje, nismo vedeli, da obstaja sistem zaposlitvene rehabilitacije…gre za kompleksno področje, ki je nekomu iz realnega sektorja morda nekoliko težje razumljivo. Težko ga je opisati in smiselno razložiti v nekaj stavkih, za kaj daljšega pa zaradi hitrega tempa in zahtevnosti dela večinoma ni časa.

Mislim, da je prvi kontakt navezala vaša direktorica v začetku letošnjega leta, s ponudbo za sodelovanje. Ravno v tistem času smo zopet postali zavezanci za zaposlitev dodatnega invalida, zato se nam je vaša ponudba zdela dobrodošla.

Kako bi ovrednotili potek celotnega rehabilitacijskega procesa in svoje zadovoljstvo z rezultatom? Bi zaposlitev preko postopkov zaposlitvene rehabilitacije priporočali tudi drugim podjetjem?
Podjetjem, ki so zainteresirana za zaposlovanje invalidov, bi močno priporočali, da do primernega kandidata pridejo preko postopkov zaposlitvene rehabilitacije. Čeprav so morda nekoliko dolgotrajnejši, pa omogočajo ustrezno privajanje bodočega delavca na delovne naloge in delovno okolje, pa tudi delovnega okolja na invalida. Vse to rezultira v obojestranskem zadovoljstvu delodajalca in zaposlenega, večji pripadnosti podjetju, boljši produktivnosti in seveda trajnejši zaposlitvi.

Za nas je bil najbolj dobrodošel vsestranski suport izvajalca med usposabljanjem in po zaposlitvi, najsi je šlo za spremljanje, informiranje, usmerjanje ali pa konkretno pomoč pri izpeljavi postopkov, ki so pogosto zelo zapleteni. Zdi se nam posebej pomembno, da nekdo, ki je specializiran in ustrezno strokovno opremljen, že v osnovi dobro pozna invalida, ga redno spremlja in usmerja. Podjetje ponavadi nima kapacitet za tako individualen pristop, saj je vse podrejeno čim prejšnji priučitvi proizvodnemu procesu in doseganju primerne produktivnosti. Kljub temu so nas pozitivno presenetili sodelavci, ki so pokazali razumevanje, posluh, občutljivost in pripravljenost za pomoč pri usposabljanju. Zanimivo je, ko nekoga spoznaš tudi v taki luči.

In besede zadovoljnega rehabilitanda? Ob zaključku je zapisal naslednje:
» Cilj, ki sem si ga zastavil ob začetku (rehabilitacije op.a.), sem dosegel.
Pomagala mi je tudi hitra rehabilitacija, da se stvari niso vlekle.
Naučil sem se veliko novega, delam v dobri firmi, ponosen sem, ko povem, da hodim v službo.«