Permakulturni inštitut Maribor je neprofitna okoljevarstvena organizacija, njeno delovanje pa je prvenstveno posvečeno regeneraciji naravnega in družbenega okolja v Sloveniji ter širjenju etičnih načel permakulture s pomočjo raznovrstnih trajnostnih praks. Temeljni cilji njihovih prizadevanj so: regeneracija okolja v regiji, dvig kvalitete hrane preko trajnostne, okolju prijazne pridelave, dvig ozaveščenosti v celi državi preko raziskovalno-učno-informativnih centrov ter izvajanje humanitarnih projektov v različnih deprivilegiranih okoljih.

V svoje dejavnosti vključujejo najrazličnejše skupine, med drugim tudi šolajoče se mlade. V marcu 2021 je bila tako pri njih na praktičnem usposabljanju z delom (PUD) tudi dijakinja Biotehnične šole Maribor, ki je vključena v projekt SEM. Izkušnja je bila za obe strani zelo pozitivna. Več o izkušnji dijakinje si lahko preberete tukaj. 

O aktivnostih in projektih inštituta ter ravnanju z raznolikostjo v delovnem okolju, ki jim odlično uspeva, smo se pogovarjali z Andrejko Majhen.

Pripravila: Mateja Krvina, Zavod Vitis Ptuj, strokovna sodelavka na projektu SEM

Permakulturni inštitut Maribor deluje od leta 2016, vaše aktivnosti vključujejo pristope za trajnostno gospodarjenje z okoljem, izboljševanje prehranske varnosti in oblikovanje vključujoče, tolerantne družbe. Te téme so v zadnjih letih zelo aktualne, pa vendar vas pozna bolj malo ljudi. Kako to?

Kot ste povedali, smo aktivni na številnih področjih. Smo inštitut, aktivno raziskujemo različne metode trajnostnega kmetovanja in gospodarjenja z okoljem in v ta namen povečujemo tudi število zemljišč, za katera skrbimo. Kar pridelamo na posestvih, prodajamo v naši trgovini Zabojček zdravja (po sistemu »naberi si-stehtaj-plačaj«). Ponujamo tudi različna izobraževanja in svetovanja, kot npr. izobraževanje o pridelavi zelenjave brez oranja ali prekopavanja, svetovanje pri načrtovanju in postavitvi energetsko učinkovitih rastlinjakov, oblikovanju permakulturnih zasaditev, urejanju okolja…

V svoje programe vključujemo dijake, študente in prostovoljce, pri nas se usposabljajo osebe preko ukrepov aktivne politike zaposlovanja, obsojenci opravljajo družbeno koristno delo po odločbi sodišča… Prijavljamo se na različne projekte, tudi evropske. Trenutno imamo npr. preko mednarodnega projekta Erasmus v usposabljanje vključeno gospo iz Francije.

Ob vseh naštetih dejavnostih in relativno majhnem številu zaposlenih enostavno zmanjka časa za promocijsko-prodajne aktivnosti ali trženje, pa tudi podjetništvo je bilo do sedaj bolj ko ne na stranskem tiru. Med izvajanjem del seveda redkokdo pomisli, da bi dokumentiral vse skupaj in tako se večkrat zgodi, da kljub številnim uspešnim in inovativnim projektom težje zberemo dokazila za kako vlogo ali razpis. Na tem področju bomo morali vsekakor še veliko narediti.

Kakšne so vaše izkušnje z vključevanjem mladih, predvsem dijakov oz. dijakov s posebnimi potrebami?

Zaradi velikega zanimanja mladih za prakse, ki jih na Permakulturnem inštitutu prikazujemo in poučujemo, smo vzpostavili Mladinski center. Mladinski center je bil v začetku delovanja Permakulturnega inštituta Maribor zgolj ideja, ki pa se je sama razvila v širši projekt in postala stalnica. Prvo predstavitev inštituta na učno-demonstracijskem centru so npr. obiskali trije študentje Kmetijske fakultete iz Hoč. Mladi so se v vedno večjem število odločali za prostovoljno delo in že leta 2016 se jih je na učno-demonstracijskem centru zvrstilo kar nekaj.

Od leta 2017 sodelujemo z Biotehniško šolo Maribor, njihove dijake redno vključujemo v obvezno delovno prakso pri nas. Leta 2018 so Mladinski center preko programa Erasmus+ obiskali tudi dijaki iz Italije.

Z vključevanjem dijakov s posebnimi potrebami imamo kar nekaj izkušenj, večinoma so pozitivne. Za nas so zelo dragocene informacije o morebitnih posebnostih konkretnega dijaka in potrebnih prilagoditvah pristopa, ki nam jih posreduje šola. O posebnostih takega dijaka seznanimo vse sodelavce, ki z njim prihajajo v stik, ter se s tem izognemo nepotrebnim zadregam, nesporazumom ali kratkim stikom. Dijaka tako veliko uspešneje vključimo, vodimo in usmerjamo, svoje pa naredi še interes za delo, če je prisoten.

V vaše aktivnosti so vključeni zelo različni posamezniki, iz različnih okolij, kultur, starostnih skupin in poklicnih področij. Kdo vse je trenutno vključen, kakšne so vaše izkušnje z vključevanjem tako raznolike populacije in kako vam uspe vzpostaviti potreben nivo sodelovanja? Kako se spoprijemate s problematiko kulturnih razlik, jezikovnih barier, predsodkov?

Trenutno pri nas delata dva begunca iz Eritreje, gospa je preko programa Erasmus prišla iz Francije, ena gospodična je iz Kosova in še dve Slovenki, ki sta nekaj let živeli v Ameriki. Občasno nam pomagajo še prostovoljci in ljudje, ki opravljajo družbeno koristno delo.

Kulturne razlike so velike, večkrat uporabljamo google prevajalnik na telefonih, da se lahko sporazumemo. Odnos do dela in vrednot, ki se nam povprečnim Slovencem zdijo pomembne, ni za vse razumljiv in samoumeven. Zato je potrebno velikokrat z vzgledom pokazati in dokazati, da se marsikaj da narediti, potrebno je veliko navodil in pogovorov, da se nerazumevanje in predsodki odpravijo sproti.

Po vaših izkušnjah, katere so prednosti in kakšni so izzivi raznolikosti (torej vključenosti predstavnikov različnih, tudi ranljivih in marginalnih skupin prebivalstva) v delovnem okolju?

Delo v naravi, z živalmi in z upoštevanjem naravnih ciklusov je za vse udeležence tudi sproščujoče, deluje povezovalno in na zelo naraven način uči in vzpodbuja k spoštovanju vsega živega, kar nas obdaja. 
Narava nas uči, da je vsak člen pomemben, naj bo še tako droben in na videz nepomemben. Vse je povezano in soodvisno, tako, kot smo tudi mi odvisni en od drugega. To ugotovimo, ko v krizni situaciji noben doktorat ne pomaga, ampak samo zelo močen sodelavec, ki lahko dvigne ranjeno žival in ji pomaga. In zopet v drugi okoliščini, ko je potrebna velika angažiranost in sodelovanje vseh sodelavcev, da pravočasno zasadimo ali posejemo, ker se nam približuje deževno obdobje in saditve ne smemo zamuditi.

Na določene postopke in načine delovanja pa smo že tako navajeni, da ne znamo razmišljati »out of the box«. Sodelavci iz drugih kulturnih okolij nam lahko nehote odprejo oči in začnemo razmišljati drugače. Zato je raznolikost v življenju zelo pomembna, v delovnem okolju pa tudi zelo koristna in učinkovita.

Na kakšen način se po vašem mnenju povezujeta pojma permakulture in odprte/ vključujoče družbe?

Permakultura je izraz za trajno zavedanje o prepletenosti in soodvisnosti vsega, kar nas obdaja in primernega ravnanja, ki ohranja trajno kvaliteto življenja vsemu živemu. Kar pomeni, da v kolikor želimo sami živeti kvalitetno, imeti zdrave odnose in življenjski prostor, ne moremo in ne smemo škodovati in izključevati nikogar in ničesar, kar nas obdaja. Družba, ki spoštuje raznolikost in dopušča različnost oblik, načinov in mišljenj, je bogata družba. To je vizija, ki jo zasledujemo tako na polju, v pisarni in doma.

Svoje dejavnosti nenehno širite in dopolnjujete. Kaj vse načrtujete v prihodnosti?

Naša osnovna raziskovalna dejavnost nam vsakič znova odpira nova poglavja, na katera želimo dobiti odgovore. Nova spoznanja iz kmetijske dejavnosti, ki so že v praksi v tujini, želimo preizkusiti na naših demonstracijskih poljih. Novi pogoji dela zaradi podnebnih sprememb so izziv, ki nas nagovarjajo k uvedbi novih načinov obdelave tal, izbire pravilnih sadilnih materialov ipd.

Zato načrtujemo vzpostavitev novih demonstracijskih centrov, kjer bomo prikazovali trajnostne prakse, izobraževali kmete in jim pomagali pri prehodu iz konvencionalnega v trajnostno kmetovanje. Načrtujemo zagon turistične dejavnosti na demonstracijskem centru ob hrvaški meji.

Ponudbo in aktivnosti Permakulturnega inštituta lahko spremljate tukaj.

Vabljeni tudi k ogledu intervjuja z Nežko Kojzek, dijakinjo Biotehniške šole Maribor,
v katerem je predstavljen pogled mladostnice z avtizmom na delovno usposabljanje in raznolikosti v kolektivu. Več tukaj.  

Vir fotografij: https://www.facebook.com/permakulturniinstitutmaribor/