V soboto, 10. 9. 2022 smo v kongresnih prostorih Hotela Ajda v Moravskih Toplicah za člane Društva Downov sindrom izvedli predavanje o možnostih delovnega vključevanja oseb s statusom invalida (s poudarkom na osebah z motnjo v duševnem razvoju). Predavanje je bilo namenjeno staršem, skrbnikom in sorojencem oseb z Downovim sindromom – članom Društva Downov sindrom.
V prvem delu je strokovna izvajalka Projekta SEM Mateja Krvina predstavila iztekajoči se projekt SEM, njegove poglavitne dosežke in ugotovitve, načine urejanja statusa mladih s posebnimi potrebami po izstopu iz sistema vzgoje in izobraževanja ter različne možnosti delovnega vključevanja oseb s statusom invalida. Ob tem je bilo največ pozornosti posvečene nekaterim novostim, ki jih prinaša Zakon o socialnem vključevanju invalidov ter področju zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja oseb s statusom invalida nasploh (kvotno zaposlovanje, spodbude delodajalcem za zaposlovanje invalidov…).
Zakon o socialnem vključevanju invalidov namreč tudi osebam z Downovim sindromom omogoča vključevanje na trg dela in zaposlitev ter vključevanje v storitve zaposlitvene rehabilitacije, kar prej zanje ni bilo uresničljivo. Mnogi posamezniki z Downovim sindromom zaradi relativno visokega nivoja funkcioniranja, specifičnih talentov in veščin želijo in se tudi zmorejo sorazmerno uspešno vključiti v sprejemajoča in odprta realna delovna okolja, na izbranih pomožnih delovnih nalogah.
Na koncu je strokovna izvajalka predstavila še nekaj konkretnih primerov delovnega vključevanja mladostnikov, ki so nekateri bili zelo uspešni, drugi pa manj.
V nadaljevanju srečanja so udeleženci podelili svoje izkušnje, razmišljanja in dileme, s katerimi se srečujejo. Izkazalo se je, da je obravnavani zakon relativno slabo poznan tako pri tistih, katerih status naj bi urejal, kot tudi pri inštitucijah, ki naj bi ga posredno ali neposredno izvajale. Udeleženci so poročali o zelo različnem načinu obravnave in reševanja primerov glede na krajevno pristojnost; posebej problematična so bolj oddaljena področja, kjer je informiranost vseh slabša. Starši in skrbniki so ob tem izrazili svoje bojazni v zvezi z uveljavljanjem pravic ter dejanskimi možnostmi in velikimi razlikami, do katerih prihaja med različnimi deli države in različnimi institucijami.
Tako pri osebah z Downovim sindromom kot pri njihovih bližnjih je prisotna želja po večji stopnji vključevanja v delovna okolja izven VDCjev in širše socialno okolje nasploh. Izkazalo se je, da je pri tem ključna predvsem samoiniciativnost in aktivnost svojcev osebe z Downovim sindromom, na drugi strani pa je nujen pogoj tudi fleksibilnost VDCjev, v katere je posameznik vključen, ter odprtost delovnega okolja, v katerega se taka oseba nato vključuje. Kadar pa tako sodelovanje steče, je prisotna visoka stopnja zadovoljstva vseh sodelujočih.
Zaradi aktualnosti tematike in velikega interesa udeležencev se je srečanje zavleklo precej prek predvidenega časa trajanja, kar nakazuje, da je potreba po tovrstni podpori svojcem oseb s posebnimi potrebami izredno velika.