V okviru projekta Socialna vključenost, enakopravnost in enake možnosti za vse (SEM) si na  OŠ Antona Janše Radovljica še naprej prizadevamo za večjo socialno vključenost učencev v lokalno okolje.

Že več let se posamezni učenci posebnega programa vključujejo v tedensko delovno usposabljanje v realnem delovnem okolju, pri lokalnih delodajalcih. V letošnjem šolskem letu se tako usposabljajo trije učenci, ki poleg delovnih razvijajo tudi socialne in komunikacijske veščine ter druge prilagoditvene spretnosti, pomembne za kasnejše življenje in vključevanje v družbo.

Z našimi delodajalci odlično sodelujemo, saj se zavedamo, da so pomemben člen pri takšnem načinu usposabljanja, ki našim mladostnikom omogoča pridobivanje dragocenih izkušenj in jim ponuja možnost, da doživijo občutek odgovornosti, pomembnosti in enakopravnosti.

Z Janom Berlotom, učencem posebnega programa 4. stopnje, sem se pogovarjala o njegovem delu na kmetiji Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici.

Intervju sva izvedla »na daljavo« preko video klica.

Pripravila: Mateja Šporn Valenčič, sodelavka na projektu SEM

Jan, prosim, če se nam predstaviš. Koliko si star, kje si doma, kam hodiš v šolo?
Hodim v šolo Antona Janše v Radovljica in sem star 16 let. Doma sem v Mostah pri Žirovnici.

Kaj rad počneš? S čim se ukvarjaš v prostem času?
Rad se vozim s kolesom. Grem v hribe, tečem. Igram hokej. Treniram plavanje. Trikrat na teden grem na treninge na bazen v Radovljico. Plavam za plavalni klub Gorenjska banka.

Vem, da imaš rad živali. Ti je katera še posebej pri srcu?
Ja. Biki, krave, konji, putke … živali, ki živijo na kmetiji.

Enkrat tedensko odhajaš na delovno usposabljanje na kmetijo Dolenc, ki je blizu tvoje šole. Povej nam, katere živali imajo na kmetiji?
Na kmetiji imajo krave, teličke, enega bika, psa in mačko.

Kako greš na kmetijo? Opiši svojo pot!
Iz šole grem z avtom. Pelje me učiteljica Mateja. Nazaj pa grem sam, peš. Ko pridem do semaforja, pritisnem tipko. Počakam, da se prižge zelena luč in grem čez cesto. Pogledam levo in desno. Hodim po pločniku.

Prosim, povej nam, kaj delaš na kmetiji?
Na kmetiji kidam gnoj, sperem rešetke. Dam živalim za jest. Krave jejo seno. Pometem hlev. Pometem tudi dvorišče.

Kdo pa je na kmetiji tvoj mentor, kdo ti pokaže kaj in kako narediš kakšno stvar?
Če sem v hlevu, delam s Klemenom in Nejcem. Pokažeta mi, kaj moram narediti. Nina dela tudi jogurte, sire, smetano, skuto. Nina mi pokaže, kam moram nalepiti nalepke na jogurtove plastenke. Najbolj mi je všeč vanilijev jogurt s čokoladnimi kroglicami.

Koliko časa delaš na kmetiji. Ali ti čas hitro mine?
Na kmetiji delam po 2 uri. Enkrat mi hitro mine, enkrat pa počasi.

Vem, da je dela na kmetiji vedno dovolj! Povej nam, kaj pa najraje delaš?
Najraje delam na pašniku, pobiram palice od pastirja, navijam žico in se vozim s traktorjem.

Se ti je že kdaj zgodilo kaj smešnega, kar bi nam rad povedal?
Smešne so muhe, ki  letajo okoli mene in me požgečkajo. Moram jih spoditi z rokami.

Ali bi rad kakšnega sodelavca še posebej pohvalil ali morda pozdravil?
Vse lepo pozdravljam. Želim si, da se hitro umiri ta virus in pridem nazaj na delo!

Jan, hvala za odgovore.
Želim ti še veliko uspehov v življenju in da bi še naprej tako rad odhajal na kmetijo, kjer sta tvoja pomoč in neizmerna volja do dela nepogrešljivi.

Učiteljica Mateja Šporn Valenčič